Ne bodite del strupenega sveta, izberite podporo, razumevanje in ljubezen
N1 podkast po prelomni odločitvi ustavnega sodišča. Gostji tokratnega podkasta sta bili dr. Barbara Rajgelj in Lana Gobec. Pogovor o tem, da je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati, o odzivih politike, nestrpnosti, boju za enakopravnost, o predsodkih v naši družbi in težavah LGBT oseb zaradi teh predsodkov ... In o tem, kako naj se starši pogovarjajo z otroki, ko jim povejo za svojo spolno usmerjenost.
Nedavni odločbi ustavnega sodišča sta velik simbolni in tudi praktični uspeh, pravi pravnica dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije, sicer profesorica na Fakulteti za družbene vede. To je bila kulminacija več kot tri desetletja dela in prizadevanj številnih aktivistk in aktivistov "za neko enakost, ki se zrcali prek enakih pravic in je to za ljudi zelo pomembno".
Seveda nam je žal, da smo izgubili toliko let in da se to ni zgodilo že prej, dodaja. "Ko delam zdaj reminiscence, je to lep dokaz, da živimo v ustavni demokraciji. Ustavna demokracija pomeni, da je volja ljudstva nekako uokvirjena v ustavna načela, o katerih ne odločam jaz, kolegica, vi ali pa kdo iz politike, ampak ustavni sodniki. In tu je to načelo enake obravnave oz. prepovedi diskriminacije zelo pomembno, na določen način ščiti manjšine; in ko ni tehtnih razlogov, da bi se ljudi različno obravnavalo, jih je treba obravnavati enako."
V Pravni mreži za varstvo demokracije so že pred dnevi opozorili, da "je NSi-jeva napoved nasprotovanju noveli družinskega zakonika, ki bo temeljila na nedavni odločbi ustavnega sodišča, nezakonita".
Zapisali so še: "Zakon o ustavnem sodišču namreč določa, da so odločbe ustavnega sodišča obvezne, s čimer se uresničuje načelo delitve oblasti. Če državni zbor ne izvrši ustavne odločbe, s tem posega v pristojnosti, ki jih ustavnemu sodišču daje Ustava RS. Državni zbor mora zato poskrbeti za izvršitev ustavnih odločb, pri tem pa poslanci ne smejo zavrniti izvršitve ustavne odločbe, ki ni v skladu z njihovim osebnim prepričanjem, saj sicer ravnajo v nasprotju z Zakonom o ustavnem sodišču. Pri tem je sklicevanje na odklonilni ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov in pojasnjevanje, da večinska odločitev 'ne prepriča', povsem zgrešeno, saj so ločena mnenja v zrelih demokracijah izkaz transparentnosti delovanja sodišča in lahko prispevajo k strokovni kritiki posameznih odločb, nikakor pa ne morejo služiti kot izgovor za neizvršitev odločb sodišča. Ob tem pa je treba opozoriti, da tisti, ki trdi, da odločbe ustavnega sodišča ne bo izvršil, ker 'pravica odraslih oseb do posvojitve otroka ne obstaja, obratno, otrok ima pravico biti posvojen v najbolj optimalno mogočo skupnost', očitno odločbe sploh ni prebral, saj so prav to poudarki ustavnega sodišča."
Zakaj torej določeni politiki nasprotujejo odločitvam ustavnega sodišča? Kaj se dogaja? Takšne arogance, takšnega pripoznanja, da deluješ nepravno, doslej v naši državi še nismo videli, te odzive med drugim komentira Barbara Rajgelj. V podkastu pojasni tudi, na kakšen način del politike zlorablja ločeni mnenji dveh sodnikov za delegitimizacijo odločb ustavnega sodišča. "Ločena mnenja so popolnoma legitimna, ne morejo pa nikoli in nikdar delegitimizirati ustavnih odločb in omogočiti, da se ne bi upoštevale. ... To je brutalno nespoštovanje prava." Živimo v času, ko je edina in ultimativna stvar pridobivanje političnih točk, in to lahko tudi na račun pravne države, spoštovanja človekovih pravic in tako naprej. "In to me skrbi," pravi Rajgelj.
Kaj je odločilo ustavno sodišče
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da: 1. lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da 2. istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka.
Med drugim je v sporočilu ustavnega sodišča zapisano, da se "pravna ureditev istospolnih skupnosti v Republiki Sloveniji razvija že dalj časa. Leta 2006 je bila sprejeta ureditev, ki je istospolnim partnerjem omogočila registracijo njihove skupnosti in jim priznala nekatere pravice iz tega razmerja, leta 2016 pa ureditev, po kateri se formalna skupnost istospolnih partnerjev imenuje partnerska zveza. Čeprav se po vsebini približuje zakonski zvezi, se od instituta zakonske zveze še vedno razlikuje tako v poimenovanju kot tudi glede nekaterih pravnih posledic." Zdaj je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. "Odločitev ustavnega sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji. Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb terja izenačitev njihovega pravnega položaja tudi na področju skupne posvojitve," so zapisali na ustavnem sodišču.
[caption id="attachment_3518729" align="alignnone" width="1000"]
Denis Sadiković/N1[/caption]V Sloveniji je bila istospolnim partnerjem že do sedaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev). Odslej pa lahko istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. "Po presoji ustavnega sodišča presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja. Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejetje odločitve v največjo korist otroka. Takšna odločitev ustavnega sodišča ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin. Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi," je bilo še zapisano v sporočilu ustavnega sodišča.
Šlo je za preplet pravnih in družbenih bojev, pravi Barbara Rajgelj. "Pravo nikoli ni v vakuumu in brez drugih družbenih bojev ne more nikoli ničesar doseči samo." Ogromno ljudi je sodelovalo v tem boju, poudari tudi Lana Gobec.
Kako torej gledata na prelomno odločitev ustavnega sodišča, kako na politične odzive, kaj pričakujeta v nadaljevanju, kaj bi morali vsi vedeti o outiranju, kam se obrniti, če potrebujete informacije, kakšna je bila zgodovina boja proti diskriminaciji ... Pa tudi kakšne so težave LGBT oseb v naši družbi in kaj izboljšati in kako. Vabljeni k ogledu oziroma poslušanju celotnega N1 podkasta z Lano Gobec in dr. Barbaro Rajgelj.
Podkaste N1 Slovenija lahko poslušate in se nanje naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, GOOGLE PODCAST, STITCHER, CASTBOX in DEEZER.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje